Odpusti mi

Odpusti mi,

Ker nisem videla preko zaves iluzij ustvarjenih iz strahu, ker je bližina preveč bolela. Boleč opomnik na čase, ki so bili. Oprosti mi, ker nisem vedela, niti znala, zaman sem jokala. Povezanost nas skupaj drži je tista, ki briše solzne oči, a nisem znala videti in dovoliti, da križ bilo dobro bi skupaj nositi.
Dovolj bilo je daljine, zdaj čas je bližine. Ne moremo spreminjati drugih ljudi, to drži, a sebe lahko, tu smo mi. Če na ramenih pet rodov leži, osvobodimo sebe in osvobojeni smo vsi.
Zato, odpusti mi. Mnogo besed nepravično izgovorjenih, mnogo dejanj le zase preskrbljenih, nisem videla, nisem znala. Otrok odrasel je in spustil skrbi, sedaj nič več nazaj ga ne drži, lahko stori vse, kar potrebno je storiti, lahko odpusti vse, kjer potrebno je odpustiti.
Ne moremo vsega danes narediti, a sprejeto zavedanje in marsikaj, da se postoriti. Snemimo krone iz glav, izpred vekov, ko človek sam si je krono na glavo dal, pokrčimo kolena do soljudi in recimo odpusti dragi človek mi, iz srca, iz oči v oči. Pustimo velike, povezujmo se s takšnimi kot smo mi. Naj družina skupaj drži, naj obrišejo se solzne oči, naj spoznanje, da dovolj bilo je skrbi, resnično zaživi.
Odpusti mi, nisem vedela kako se živi, a sedaj, ko končno sem spoznala, kjer problem leži, čas je za: »Odpusti mi.«
Čeprav vsega nismo mi naredili, pomembno ni, imamo možnost, da se spremeni, da snamemo krono iz glave in stopimo do ljudi, da sprejmemo, da enako smo vsi, zato, odpusti mi.
Ljubezen je družino prepojila in povezanost iz vsakega kota je vzklila, a človek ne vidi kadar boli in skupaj z njim odšli ste vsi. Če skupaj bi držali in en drugemu uteho dajali, bi ne bilo vsega tega, drži, a danes lahko vse se spremeni.
Pojdi do brata, sestre ali soseda izreči oprosti, če je treba, če v vas jeza do nekoga se drži, odpusti mi, to vse odpravi, a najprej vi. To čemur glava reče jaz, to ne drži, to nismo mi, tega enostavno ni. LE glava reče jaz in ti, srce reče mi – vsi.
Danes je pravi dan, da se nasmejiš in vsem vse odpustiš. Če potrebno pa iz tvoje strani je več kot glava dovoli, dovoli si in reci: »Odpusti mi.«
Nasmejan ali s solznimi očmi, važno ni. Ti si jaz in jaz sem ti. ENO smo vsi. Ljubezen nas drži, prepustimo se in spoznajmo, da svet okoli vseh se vrti, bodi človek do ljudi. Reci: »Ne.« .... ko krivica se godi. Stoj ob strani, ko človek trpi. Ne kaži s prstom, enaki smo vsi. Ne nisi boljši, niti slabši, ampak SI, tega glava se boji.
Srce zmore več kot glava reče in če bolečina v prsih peče, stopi do človeka in se odpri, joči in hlipi, objemi, poljubi in si dovoli, biti to kar si. Morda tvoj jok nekoga obudi, morda omogoči, da tudi sam svojemu srcu dopusti, morda premakne v notranjosti vse kar spi, morda spozna, da je človek kot si ti.
Človek, prosim spusti te poti, pridi k meni, ker srce si te želi. Bodimo mi in ne jaz in ti. Bodimo bratje, sestre, VSI.
Kriva spoznanja in solzne oči, leta čakanja – pesek v oči. Bila sem jaz in bil si ti, a vsega tega danes ni. Danes vse to, zadnjič boli, danes smo ENO – VSI.