Vsi se spomnimo otroških dni, ko smo razigrano skakljali naokoli in raziskovali vse tiste »znane« predele. Vsakič znova smo doživljali pustolovščino, čeprav smo vedeli, da ni ničesar tam, kar nismo videli že tisočkrat poprej. Znova in znova smo se podajali v pustolovščino, gotovi, da bomo sredi gozda našli zlato ali morda gusarsko ladjo. Z zanimanjem in radovednostjo smo znova in znova raziskovali neraziskano, pa četudi je to bilo samo kepa blata.

To je življenje. Ne morem se načuditi sposobnosti otrok, kako doživeto se igrajo, kako doživeto raziskujejo in kako doživeto znajo iskati pustolovščine.
Velikokrat se na poti svojega življenja znajdemo na razpotju, ko se nam zdi, da smo daleč od cilja. Ampak cilj ni bil nikoli tam zunaj, nikoli ni bilo vprašanje tega, kaj bomo dosegli, nikoli ni bilo vprašanje tega, kje bodo živeli, niti vprašanje s kakšnih avtomobilom se bomo vozili, niti kakšno izobrazbo dosegli. Vse je nepomembno, pomembno je samo, kdo in kaj smo v svojem srcu. Če živimo čisto življenje, zaupamo sebi in svojemu vodstvu, potem bomo živeli kot otroci, vse bo pustolovščina.
Vedno znova bomo odkrivali zaklade, tam, kjer jih nihče več ne vidi in gusarske ladje se bodo dvignile iz morja pepela. Povsod okoli sebe vidimo čudeže, če mi sami smo v sebi čudež in ni pomembno, kakšno delo opravljamo in koliko tega, imamo za pokazati. Niti ni pomembno, kako se odločimo in zakaj. Vse, kar je pomembno, je da smo radovedni, igrivi in da se kot otrok s čudenjem podajamo v neznano, da kot otrok iščemo možnosti za igro.

Ker to vse so, samo igre, igre majhnih otrok in vseeno je, katero izberemo, resnično. Izbirajmo le tiste, ob katerih nam igra srce. Poiščimo skrite zaklade v sivem vsakdanu, ker so vedno tam in na koncu morda spoznamo, da je vseeno, kje smo in vseeno, kaj počnemo, ker smo to vedno mi.
Naša sreča je vedno tu, tudi če smo na koncu sveta in popolnoma sami, se bomo veselili novih poznanstev in vsak korak, ki ga bomo naredili bo dogodivščina, bo pustolovščina. In tako je pri vseh stvareh. Nobena nova služba, noben nov avto, nobena nova hiša ali nov otrok nam ne morejo tega podariti. Nihče zunaj nas nam ne more tega dati, nihče nima te moči. To ni nekaj, kar je izven nas, to je nekaj, kar v vsakem izmed nas leži.
In ko enkrat najdemo svoj center, svoj notranji mir, bodo strahovi – priložnosti, bodo preizkušnje – možnosti za dogodivščine, bodo »slabi« dnevi – priložnost za počitek in vse bo našlo svoje mesto v nas samih. Vse bo sprejeto, ne glede na to kaj in kje bomo, vedno bomo »srečni«, mirni, čutni, kajti nič kar je izven nas ne bo več spremenilo tega kar mi smo v sebi. Ko se posameznik spozna, resnično v globino, je vseeno kje je, on/ona bo vedno on/ona. Vedno ljubeč, vedno čuten, vedno pripravljen za nove pustolovščine.
Sem radoveden/a in pripravljen/a na nove pustolovščine.

Prikaži vse zgodbe