Kaj pa, če sem dovolj?

Eno izmed najpomembnejših vprašanj, kar sem si jih kdaj postavila v svojem življenju je bilo prav to vprašanje. Kaj pa, če sem dovolj?

Rastemo s prepričanjem, da nismo dovolj dobri, pametni, razgledani, sposobni, lepi itd. Družba in okolica nam privzgojita marsikatero prepričanje o nas samih, ki nam konkretno meče polena pod noge, ko začnemo raziskovati svet okoli sebe. Marsikatero od teh prepričanj nesemo s sabo v svet odraslosti. In dvomimo.

Ko se nam ponudi prva služba, dvomimo da bomo znali in zmogli. Ko postanemo starši, dvomimo, da bomo vedeli kako vzgajati, da bo najbolje. Ko delamo izpit za avto, dvomimo, da bomo znali voziti.

Hodimo po svetu polni dvomom vase. Ko se prvič ustavimo in zadihamo svež zrak, ko resnično začutimo pristnost trenutka in ko si dovolimo vprašati: »Kaj pa, če sem dovolj?« Dovolj vsega, kar bi »moral« biti. Kaj, če ne obstaja lestvica po kateri se ocenjujem, ampak si za trenutek dovolim verjeti, da znam in zmorem čisto vse. Vsega se lahko naučimo. Vse lahko preidemo. Vse se lahko spremeni. Samo dovoliti si moramo se vprašati, to enostavno vprašanje. Kaj se zgodi, ko smo dovolj?

Opustimo sodbo sebe, ker to namreč počnemo. Sodimo sebi, glede na predpise, ki jih nihče ne preveri ali so pravi ali ne. Postavljeni na svoje mesto dolgo tega in marsikateri predpis je odslužil svojemu namenu. Kaj se zgodi, če si ne sodimo? Kaj se zgodi, če verjamemo, da smo popolni takšni kot smo? Kaj se zgodi, če smo dovolj? Postanemo ljubeči do sebe in drugih. Ali lahko sodimo druge, če ne sodimo sebe? V resnici sodimo druge samo zaradi tega, ker sodimo sebe po čisto enakih predpisih našega lastnega uma. Če smo ljubeči, potrpežljivi in polni odprtega sprejemanja sebe v celoti, delujemo enako z drugimi.

Osvobodimo se omejitev, ki si jih danes ustvarjamo sami. Nismo več otroci, imamo svobodno izbiro. Lahko se odločimo verjeti, da smo dovolj. Dovolj si. Dovolj sem. Dovolj smo, ker smo. Naš obstoj in naše bivanje je dokaz sam po sebi, da nam je tukaj mesto in da je namenjeno, da smo točno takšni kot smo. Popolni v svoji nepopolnosti. Dovolj si. <3

ANDREJA KOTNIK
Objavljeno v NOVICE IZPOD KRVAVICE