»Če nismo odgovorni za svoj uspeh smo se naredili za žrtev. S tem smo opustili vse možnosti za napredek in spremembe. Če polagamo odgovornost na sile izven nas, sicer ohranimo svojo samopodobo, vendar moč predajamo drugim.«

Da razložim zgornjo misel.
Velikokrat se znajdemo na razcepu v svojem življenju. Postavljeni smo pred vprašanje, kdo je tisti, ki je odgovoren za naš uspeh ali neuspeh? Kdo je tisti, ki odgovarja za našo srečo ali nesrečo? Odgovori so pogosto v stilu: »Kriva je ekonomija. Krivo je vreme. Kriv je COVID. Krivi so državi organi. Kriv je partner. Kriv/a je prijatelj/ica.«

Vsi so krivi, le mi nismo. Vse lepo in prav. Lahko krivimo vse okoli sebe, to je naša pravica. Lahko razmišljamo točno tako, kot želimo razmišljati. Kaj pa s tem dosežemo? Ali lahko spremenimo ekonomijo? Vreme? COVID situacijo? Lahko spremenimo delovanje državnih organov? Ničesar od teh stvari, ki so izven nas ne moremo spreminjati. Vsaj ne direktno. Lahko sprejemamo nastale situacije, vendar obstajajo stvari, ki so izven naših rok.

Kaj naredimo, ko pokažemo s prstom? Gotovo poznate rek, ko kažeš z enim prstom na nekoga drugega, so trije prsti uperjeni vate. Tukaj ne gre za iskanje krivca. Gre za prelaganje moči. Če je naša usoda, naša sreča in naše zadovoljstvo odvisno od zunanjih vplivov, potem smo povsem nemočni. Ničesar ne moremo spremenimo. Imamo zavezane roke.
Če pa prevzamemo odgovornost zase v svoje roke, pa je moč spremembe naša. Da, res je, s tem tvegamo, da nam je spodletelo. Tvegamo, da sami nase pogledamo iz drugega zornega kota in ne bom nam vedno všeč kar vidimo.

Vendar je to moč, ki se ji nikakor ne smemo odpovedati. Morda bomo res mnogokrat v poziciji, ko ne bomo ob spoznanjih o sebi najbolj zadovoljni. Vendar bomo hkrati v poziciji, ko bomo imeli moč spreminjati te iste stvari pri sebi. Če zmoremo preiti samo-obtoževanje in se zmoremo spomniti, da je prav vsak dan nova priložnost, da živimo polno življenje, potem imamo na dosegu rok vse kar potrebujemo.

Zmoremo, čisto vse kar si zamislimo. Ste ostali brez službe, zaradi spremembe v podjetju, kjer ste bili zaposleni? Kaj je bolje? Obtoževati ali iskati novo delo? Lahko se zazremo vase in vidimo svoje kvalitete in te iste kvalitete jasno in glasno zagovarjamo. Lahko prosimo za pomoč, kogarkoli in vse, ki nam prisluhnejo. Lahko preverjamo ponudbe dela, lahko pošiljamo prošnje. Lahko naredimo ogromno stvari. Vendar vse te stvari naredimo šele, ko vemo, da smo mi tisti, ki lahko situacijo spremenimo.
To je samo en primer. Položaji v katerih se znajdemo so različni. Vsem pa je skupno eno izhodišče. Mi sami smo tisti, ki vnašamo spremembe v svoje življenje. Mi samo smo tisti, ki smo odgovorni za to, kako bo naše življenje potekalo. Mi sami smo tisti, ki rečemo: »Dovolj. Čas je, da se stvari spremenijo.«

S to odločitvijo se ne boste spremenili samo vi. Spremenilo se bo vse okoli vas. Kajti kolektivno zavedno (stvarstvo, univerzum…) vedno prisluhne. In odločitev, kot je ta, nikoli ne ostane preslišana. Zato kričite, če morate. Vendar ozavestite in sporočajte: »Jaz sem tisti/a, ki ustvarjam svoje življenje.«
Ker iskreno, mi smo tisti, ki ustvarjamo svoje življenje.

Vse dobro vam želim.


Objem,

Andreja

Prikaži vse zgodbe